Na območjih, kjer se v nekem obdobju pojavi večje število mladih muck, se večkrat zgodi, da te mucke začnejo zbolevati, med njimi pa jih tudi nekaj pogine. Nemalokrat je vzrok tega množičnega pogina mačja kuga.
Mačja kuga (mačja panleukopenia, mačja parvoviroza) je virusna bolezen mačk, ki najpogosteje prizadene prebavila.
Predvsem starejše oziroma odrasle mačke lahko bolezen prebolijo brez hujših bolezenskih znakov, medtem ko so mlajše živali v večji nevarnosti. Te lahko hitro podležejo dehidraciji in drugim komplikacijam bolezni. Brez strokovne pomoči je smrtnost pri mladih živalih visoka. Pri posameznih izbruhih bolezni lahko pogine 25 do 75 odstotkov živali.
Bolezen, ki deluje hitro in smrtonosno
Potek bolezni mačje kuge je navadno zelo hiter in se kaže s slabim počutjem in izgubo apetita. Živali praviloma v začetni fazi bolezni dobijo vročino, kasneje pa lahko temperatura zaradi dehidracije pade pod normalo. Lahko se pojavi bruhanje, driska, dehidracija, v končni fazi bolezni pa koma in pogin.
Najbolj kritičnih je prvih pet dni po okužbi
V tem času se mucku razvijejo lastni obrambni mehanizmi, ki virus premagajo in omogočijo hitro okrevanje živali. V začetni fazi, ko obramba organizma še ni dovolj razvita, je pomembno, da živali nudimo podporno terapijo z nadomeščanjem tekočine in elektrolitov preko infuzije. S tem preprečimo hudo dehidracijo, ki je za žival pogubna.
Ko žival bolezen preboli, postane odporna in ni bojazni, da bi se ponovno okužila.
Kako se virus širi?
Virus mačje kuge se med populacijo mačk prenaša z vsemi izločki in največkrat s kontaktom. Že v zgodnji fazi bolezni je prisoten v slini, urinu, iztrebkih in izbruhani vsebini.
Virus v telo vstopi preko ust najprej v prebavni trakt in od tam se širi naprej.
V primernem okolju lahko virus preživi nekaj mesece ali celo let, zato je zelo priporočljivo, da pred prihodom novih živali razkužimo prostore in predmete, ki so bili v stiku z obolelo živaljo.
CEPITE MAČKO
V populacijah, kjer so mačke redno cepljene proti mačji kugi, izbruhov te bolezni praktično ni.
V naših krajih temu žal še ni tako, zato je virus mačje kuge še vedno eden izmed vzrokov večjega pogina mačk.
Delujmo preventivno!
Seveda tudi v primeru mačje kuge velja pravilo, da je boljša preventiva, kot zdravljenje. Proti mačji kugi obstaja cepivo. Navadno se prvič cepi mlade mucke stare osem do deset tednov, naslednje cepljenje pa se ponovi čez štiri tedne, nato pa čez eno leto. Taki mucki so pred boleznijo zaščiteni za nekaj let.
Če živimo v okolju, kjer se pojavlja mačja kuga, je najbolje, da novega mucka cepimo vsaj 14 dni pred prihodom v novo okolje. V tem času namreč že razvije protitelesa proti virusu.
Pričakujete mačjega mladička?
V vseh poslovalnicah Tačka izvajamo cepljenje proti mačji kugi in preostalim kužnim boleznim.
