Mačja levkoza (FeLV) je ena najpogostejših kužnih bolezni mačk. Bolezen se prenaša preko sline in v manjši meri preko drugih izločkov. Prenaša se tudi iz matere na mladiče med brejostjo in med dojenjem. Virus preživi zunaj mačjega telesa le par ur.
Prikrito okužene mačke so vir okužbe za druge mačke in ga širijo z ugrizi, med parjenjem in medsebojnim negovanjem.
Posledično največkrat zbolijo zunanji nekastrirani mački ali nesterilizirane mačke ter mačji mladiči okuženih mater.
Mačja levkoza ima več oblik
Ena najpogostejših je proliferativna oblika ali rakava oblika, kjer virus povzroči levkemijo ali maligni limfom. Druga oblika je degenerativna oblika, kjer nastanejo motnje v razvoju krvnih celic in posledično so muce slabokrvne. Tretja oblika je imunosupresivna oblika, kjer gre za zmanjšano odpornost. Imunski sistem ne more ustrezno ubraniti mačke pred virusi, bakterijami, glivami in protozoji ter posledično mačke zbolijo za hujšo obliko bolezni.
Oblike bolezni
- Rakava oblika: levkemija.
- Degenerativna oblika: slabokrvnost.
- Imunosupresivna oblika: zaradi zmanjšane odpornosti mačka zboli za drugo boleznijo.
Glede na resne posledice smo primorani virozo mačje levkoze jemati resno in narediti vse, kar lahko, da preprečimo njeno širjenje.
Kako prepoznamo znake mačje levkoze?
V zgodnji fazi obolenja večina mačk ne kaže znakov bolezni. Čez čas mačke postopoma oslabijo ali pa se pojavi ponavljajoči cikel bolezni in ozdravitve.
Obolenje potrdimo s hitrim testom za mačjo levkozo, ki je pogostokrat tudi kombiniran test za mačji HIV oziroma virus mačje imunske pomanjkljivosti (FIV).
Najpogostejši klinični znaki:
- izguba apetita/ neješčnost,
- postopno izgubljanje telesne teže,
- slaba kakovost kožuha,
- povečane bezgavke,
- povišana temperatura,
- blede dlesni in druge sluznice,
- vnete dlesni in ustna votlina (gingivitis, stomatitis),
- ponavljajoča ali kronična driska ter
- ponavljajoča vnetja oči, dihal in urinarnega trakta.
Prognoza je slaba
Trenutno ne obstajajo zdravila, ki bi popolnoma pozdravila FELV ali FIV. Mačke se zdravi simptomatsko, pri čemer omilimo klinične znake in potek bolezni. Prognoza je slaba, vendar lahko dobro oskrbljene mačke živijo normalno življenje. Osrednje preživetvena doba je 2,5 let po diagnozi.
Kjer ni zdravila, nas reši le preventiva
Pri mačji levkozi je najpomembnejša sama preventiva:
- Uredimo dom za notranje bivanje mačke.
- Cepimo proti mačji levkozi.
- Testiramo na mačjo levkozo.
Mačke lahko tudi testiramo na mačjo levkozo. V primeru, da so mačke negativne na virus, jih cepimo s cepivom proti mačji levkozi po ustreznem protokolu. Mačke lahko prvič cepimo v 8. tednu starosti, cepljenje je potrebno ponoviti čez 3-4 tedne. Ponovno cepljenje je čez 1 leto, nato pa zadostuje vakcinacija na 2-3 leta. Mačka je ustrezno zaščitena šele 14 dni po 2. cepljenju.
Najboljša preventiva je preprečevanje stika mačk z drugimi mačkami, torej muce ostanejo notranje.
V večini primerov zboli ena od domačih muc. V tem primeru je potrebno mačke testirati in negativne mačke cepiti, medtem ko smo primorani bolne muce ločiti od neobolelih muc.
Sumite okužbo?
Četudi smo skrbni, se lahko hitro zgodi, da pride naša mačka v stik z okuženimi prostoživečimi mačkami. Priporočamo vam preventivno cepljenje.
