Cepljenje je postala v Sloveniji in v svetu izjemno pereča tema. Cepljenje psov je v Sloveniji v osnovi prostovoljna odločitev lastnika živali (razen proti steklini, ki je obvezno). Da se boste lažje odločili kaj je za zdravje vašega psa najbolje, smo za vas strnili osnovne podatke o cepljenju ter o vseh tipih bolezni, proti katerih lahko cepite psa, da se s tem izognite morebitnim dolgotrajnim ali celo smrtonosnim posledicam.

Za kaj sploh gre pri cepljenju živali?

Cepljenje ali vakcinacija, pomeni vnos cepiva v telo z namenom povečati odpornost organizma proti določeni okužbi.
S cepljenjem vzpodbudimo imunski odgovor živali, da proizvede lastna protitelesa proti določenim povzročiteljem bolezni. Cepiva vsebujejo oslabljene oz. mrtve povzročitelje ali delčke povzročiteljev, ki ga telo prepozna kot tujo snov in proti njemu začne tvoriti protitelesa. Tako je žival (predhodno) zaščitena proti bolezni ob stiku z povzročiteljem.

Cepiti psa – ja ali ne?

Bolezni, kot so steklina, pasja kuga, kužni kašelj (infekciozni traheobronhitis), parvoviroza, kužni hepatitis in leptospiroza so zelo nevarne in v mnogih primerih pustijo na psu trajne posledice ali pa se končajo celo s smrtjo. Zato zelo priporočamo cepljenje, saj psa zaščiti pred virusi in bakterijami, ki povzročajo omenjene bolezni.

Podatki o cepljenju se vpišejo tudi v potni list, s katerim lahko žival v spremstvu lastnika potuje izven meja naše države.

Psi, ki z nami potujejo po svetu, so veliko bolj izpostavljeni morebitnim okužbam, prav tako pa zakoni v drugih državah od nas terjajo, da so cepljeni, kar se izkazuje z veljavnim potnim listom. Vsaka država ima za to svoje zahteve. Preden se odpravite s psom v tujino (še posebej v države izven EU), se pravočasno predhodno pozanimajte o obveznih cepljenjih, saj je včasih potrebna predčasna vakcinacija tudi do 2 meseca pred odhodom.

Psi, ki potrebujejo dodatna cepljenja, so tisti, ki:

  • nas spremljajo na dopustih in popotovanjih po svetu,
  • opravljajo kakšno delo v tujini (terapevtski psi, psi spremljevalci),
  • hodimo z njimi na pasje razstave v tujino,
  • reševalni psi, ki redno potujejo v tujino na usposabljanja in reševalne akcije.

Potujete s psom v tujino? Preverite, če izpolnjujete vse pogoje za to TUKAJ.

Če se odpravljate na potovanje znotraj EU, si prečiščene informacije o tem lahko preberete tukaj.

Obvezno cepljenje psa

Cepljenje psov proti steklini je obvezno, proti drugim nevarnim boleznim pa zelo priporočljivo. Ni potrebno, da cepimo psa proti vsem boleznim proti katerim obstaja cepivo, priporočljivo pa je cepiti psa proti tistim boleznim, ki se pojavljajo v okolju, kjer se naš pes giblje.

Poglejmo si nekaj bolezni proti katerim lastniki psov v Sloveniji najpogosteje cepijo.

Cenik cepljenja

  Steklina: 31,01 €

  Steklina + kužne bolezni: 58,03 €

  Kužne bolezni: 35,51 

  Kužne bolezni (naslednja): 23,91 

  Kužne bolezni (ob mikročipiranju): 6,59 

Seznam najpogostejših cepljenj psa

Steklina

Steklina je zelo nevarna bolezen, za katero lahko zbolijo vse toplokrvne živali vključno s človekom. Bolezen se v glavnem prenaša z ugrizom, saj se povzročitelj (virus) izloča s slino bolne živali. Virus stekline poškoduje živčevje, kar se vidi v spremenjenem obnašanju živali. Pes postane napadalen, srepo gleda, zaradi ohromljene spodnje čeljusti ne more zapreti gobca in iz njega se cedi slina. Bolezen se konča s popolno ohromitvijo in smrtjo. Edina možna zaščita pred steklino je cepljenje.

Cepljenje proti steklini je v naši državi zakonsko obvezno, torej je dolžnost vsakega lastnika, da zanj poskrbi.

Mladička prvič cepimo pri starosti 12 do 16 tednov, nato pa vsako naslednje leto ob (približno) istem času. Pri prvem cepljenju proti steklini dobi pes tudi trajno identifikacijo – mikročip. Če prva 3 leta opravimo cepljenje pravočasno, lahko psa potem cepimo vsako tretje leto. Več o tem preberite TUKAJ.

Pasja kuga

Najbolj pogosto bolezen prizadane pasje mladičke, vendar lahko zbolijo psi vseh starosti. Pri obolelih se pojavljajo znaki kot so povišana telesna temperatura, izguba apetita, gnojni izcedek iz oči in nosu, bruhanje, težko dihanje, mišični krči in živčni znaki. Običajno je smrtna, pri psih, ki jo prebolijo, pa povzroči trajne okvare na možganih.

Parvoviroza

Bolezen povzroča virus, ki je zelo obstojen v okolju. Povzročitelja se ne rešimo zlahka v okolju, kjer se je bolezen že pojavila. Priporočljivo je vsako žival, ki jo na novo pripeljemo v okuženo okolje, vsaj 14dni pred prihodom cepiti proti parvovirozi. Najbolj značilen znak te bolezni je hudo bruhanje in krvava driska, ki lahko privede do dehidracije in pogina. Virus močno poškoduje črevesno sluznico, pri mladičih pa lahko tudi srčno mišico.

Kužni hepatitis

To bolezen povzroča virus. Bolna žival ima visoko vročino, bruha, ima boleč trebuh. Včasih se pojavi zlatenica, ki se kaže z rumenim obarvanjem očesnih veznic. Bolezen je zelo nalezljiva in včasih tudi usodna za žival.

Kužni kašelj

Kužni kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča skupina virusov. Prizadane sapnik in glavne bronhe, zato imajo psi glasen in suh kašelj. Lahko se pojavi tudi nosni izcedek. Je manj nevarna bolezen dihal, povzroča pa močno naprezanje zaradi kašlja. Pri okuženih psih lahko pride tudi do bakterijskih okužb, kar lahko privede do pljučnice.

Parainfluenca

Je zelo nalezljiva bolezen zgornjih dihal pri psih, ki jo povzroča virus. Prizadene sapnik in glavne bronhe, zato imajo psi glasen in suh kašelj. Prenaša se s kontaktom okuženih psov, ki imajo nosni izcedek in s kašljem. Bolezen se pri mladih psih lahko razvije v pljučnico, pri starejših pa v kronični bronhitis.

Koronavirus

Virus napade prebavni trakt in predvsem pri mladičih povzroči blago drisko. V redkih primerih nastopi krvava driska, slabo splošno stanje, dehidracija in smrt.

Leptospiroza

Psi oboleli s to boleznijo imajo prizadeta jetra in ledvice. Potrebno je dolgo zdravljenje. Prenašalci bakterije leptospire so miši in podgane. Bolezen lahko prizadane tudi ljudi.

Borelioza

To bolezen povzroča bakterija Borelija, ki se prenaša s klopi. Bolezen se začne z netipičnimi znaki, kot so vročina, slabo počutje, izguba apetita, napreduje pa v kronično vnetje sklepov, kar se kaže s šepanjem in bolečino v sklepih. Borelija lahko poškoduje tudi srce in ledvice.
Osnovno cepljenje proti kužnim boleznim ne zajema cepiva proti boreliozi. Dodatno cepljenje proti boreliozi priporočamo predvsem psom, ki so pogosto okuženi s klopi. Najboljša preventiva proti boreliozi pa je preprečevanje stika s klopi.

Cepimo lahko le zdravega psa, brez zajedavcev

Pred cepljenjem moramo poskrbeti, da je žival zdrava in brez zajedavcev (najpogosteje so to gliste). Zato je priporočljivo, da dva dni pred cepljenjem po nasvetu veterinarja dobi odmerek tablet proti notranjim zajedavcem.

S cepivom psu namreč vbrizgamo v telo oslabljen ali mrtev virus, proti kateremu se mora boriti, da lahko razvije ustrezna protitelesa, ki ga kasneje ščitijo. Pomembno je, da to naredimo v zdravem telesu!

Če pa je poleg tega pes še okužen z glistami (mladiči se z njimi pogosto okužijo že v maternici), se mora telo boriti proti dodatnemu »sovražniku« in zato ne more v celoti razviti ustreznih protiteles.

Kdaj je najprimernejši čas za cepljenje mladičkov?

Pasje mladiče se priporoča prvič cepiti med 6-8 tedni starosti. Cepljenje se potem ponavlja na 4 tedne, dokler niso stari najmanj 16 tednov.

Pse, starejše od 16 tednov, se cepi enkrat in se cepljenje ponovi čez 4 tedne ali čez eno leto (odvisno od cepiva oziroma proti čemu psa cepimo). Cepljenje se nato ponavlja vsako leto (vrsto vakcine pa izbere veterinar, odvisno od tega, proti kateri bolezni želimo psa zaščititi).

Zaloga protiteles se pri odraslih psih obnavlja s pomočjo rednega  cepljenja po programu.

Nezaželjene reakcije ob ali po cepljenju

Nezaželjene reakcije na cepivo so k sreči zelo redke. Če je žival v času cepljenja že prišla v stik s povzročiteljem bolezni, lahko cepivo izzove bolezen. V zelo redkih primerih je možen pojav alergičnih reakcij na cepivo (drhtenje, hitro dihanje, slabost…). Na mestu cepljenja se lahko pojavi bula ali oteklina, kar je največkrat posledica nesterilnega vnosa cepiva. Ker veliko cepiv lahko povzroči slabše strjevanje krvi, se operacije prve tri tedne po cepljenju odsvetuje.

Kljub vsem zapletom, ki se lahko pojavijo pri cepljenju, pa je lahko škoda, če živali ne cepimo, veliko večja. Možnosti za obolenje živali za naštete bolezni so velike, zdravljenje pa je povezano z velikimi stroški in zaradi agresivnosti določenih povzočiteljev večkrat neuspešno.

Če vaš štirinožni spremljevalec do sedaj še ni zbolel, vam toplo priporočamo, da to preventivno preprečite. Odločite se za cepljenje, vendar pri tem upoštevajte naslednje dejavnike:

  • življenjski prostor in okolje bivanja psa,
  • redne aktivnosti,
  • življenjski slog (potovanja, izleti, služba psa).

V odločitev vključite tudi svojega veterinarja in se posvetujte o smiselnih ukrepih preventive.

Maja Amon, dr. vet. med.
Maja Amon, dr. vet. med.Strokovna vodja
NAROČITE SE

Si želite cepiti psa?

Delujte preventivno!

Izpolnite obrazec ali pa nas pokličite na 041 613 301 ter se naročite na posvet z veterinarjem ali na cepljenje.

NAROČITE SE