Trave kot tujki
Trave so pogost vir tujka pri psih in mačkah, sploh v spomladanskem in poletnem času. Med najbolj problematične sodijo vrste z značilnimi klasastimi socvetji, kot sta rodova Setaria in Alopecurus, ki ju pogosto poznamo pod imenom »lisičji rep«. Čeprav te rastline na prvi pogled delujejo nenevarno, lahko njihovi suhi semenski deli predstavljajo resno tveganje za zdravje živali.

Kdaj so najbolj nevarne?
Lisičji rep običajno cveti od pozne pomladi do poletja, približno med majem in avgustom. V tem času rastline razvijejo mehke, klasaste cvetove, ki še niso posebej nevarni. Težave se začnejo nekoliko kasneje, ko se rastlina posuši.
Največje tveganje nastopi v obdobju od junija do septembra, z vrhuncem v juliju in avgustu. Takrat klas razpade na drobne, ostre semenske enote, ki imajo bodičasto strukturo z majhnimi kaveljčki. Ti omogočajo, da se seme zlahka oprime dlake živali in se pomika le v eno smer – naprej.
Zaradi tega se lahko klasci:
- zapičijo v kožo,
- vstopijo v telesne odprtine, kot so ušesa, nos ali prostor med prsti.
Ko enkrat prodrejo v tkivo, jih telo ne more enostavno izločiti, kar pogosto vodi v:
- vnetje,
- okužbo,
- ali celo nastanek abscesa.
Najpogostejša mesta
Klasi trave se lahko zapičijo v različne predele kože ali vstopijo v telesne votline.
Pogosto preko dlake v predelu uhljev zaidejo v sluhovod, ali pa vstopijo v nosni kanal, zlasti pri radovednih psih, ki radi vohljajo po travnikih. Mačke so bolj nagnjene k pojavu tujkov v očesu oziroma za očesno veznico, kar se pogosto zgodi med gibanjem skozi visoko travo.
Tujke pogosto najdemo tudi med prsti, kjer se klasje zaplete v dlako. Zaradi ostre konice lahko prebije kožo in nato potuje naprej skozi podkožje, kar lahko vodi do vnetja in nastanka abscesov.
Redkeje, vendar možno, je tudi, da se tujki nahajajo v:
- dihalih
- ali prebavilih,
v primerih, ko jih pes ali mačka vdihne ali zaužije. Tujek lahko nato penetrira mehka tkiva v predelu žrela ter migrira naprej v dihala ali nižje dele prebavnega trakta.
Trava kot tujek se lahko zatakne praktično kjerkoli na telesu in povzroča različne klinične težave, odvisno od mesta vstopa in migracije.

⚠️ Najpogostejši klinični znaki
Najpogostejši klinični znaki vključujejo:
- nenadno in intenzivno stresanje z glavo ali praskanje po ušesu (pri tujku v sluhovodu),
- kihanje in izcedek iz nosu (pogosto enostranski), ki je lahko tudi krvav,
- solzenje, mežikanje ali drgnjenje očesa (pri očesnih tujkih),
- šepanje, lizanje ali grizenje tačk, predvsem med prsti,
- oteklino, rdečino ali bolečino na mestu vboda,
- nastanek gnojnega izcedka ali abscesa,
- nastanek fistul (kanalov v koži), iz katerih lahko izteka gnoj,
- kašljanje, oteženo dihanje ali dušenje (pri tujkih v dihalih).
🩺 Kako pravilno postopati ob sumu na travni tujek?
Ob sumu na tujek je pomembno hitro in pravilno ukrepanje.
Če je tujek viden in površinsko dostopen (npr. v dlaki ali zelo plitvo v koži), ga lahko previdno odstranimo. Pri tem moramo biti izjemno pazljivi, da tujka:
- ne potisnemo globlje v tkivo,
- ali ga pretrgamo,
saj lahko ostanki povzročijo nadaljnje zaplete.
❗ Posebna previdnost je potrebna pri tujkih v:
- ušesu,
- nosu
- ali očesu.
Pri slednjih je bolje, da lastniki sami ne posegajo, saj lahko z nepravilnim ravnanjem povzročijo dodatne poškodbe.


