V Sloveniji ste že precej prepoznavni po svojem poklicnem zanimanju za male ljubljenčke in še posebej ‘eksote’. Kaj pravzaprav spada pod to področje?
Obstajata dva izraza, ki se najpogosteje uporabljata za najmanjše ljubljenčke, običajno pogovorno uporabljamo kar izraz »eksotične živali«, drug izraz, ki se tudi pogosto uporablja, pa je »mali sesalci, ptice in plazilci«, ki pravzaprav poimensko zajame skupine živali, ki sem spadajo. V področje eksotičnih živali tako torej spadajo vse družne živali, ki nam doma delajo družbo kot ljubljenčki, z izjemo psov in mačk – torej od kuncev, dihurjev, različnih vrst glodavcev in ptic, različne vrste kač, kuščarjev, želv, ježev … Vedno več je tudi dvoživk, kot so žabe in salamandri, občasno pa se najdejo tudi akvarijske ribe.
Od kod izhaja to vaše zanimanje?
Že od malega so mi doma družbo delali različni mali glodavci in mi tekom odraščanja le še bolj prirasli k srcu. V času študija je zanimanje do neobičajnih živali le še raslo in kmalu mi je postalo kar nekako samoumevno, da eksotičnim vrstam živali posvetim svojo kariero. Medicina teh živali je namreč precej drugačna od medicine psov in mačk, kar mi predstavlja ne le veselja, temveč tudi vsakodnevni izziv.
Kako to mislite?
Gre za živali, ki so že po svojem videzu in anatomskih značilnostih popolnoma drugačne od psov in mačk, s katerimi imamo veterinarji večinoma opravka, pa tudi med seboj so si vrste zelo različne. Znotraj posamezne skupine živali, torej npr. glodavci, papige, želve, so si živali med sabo morda še podobne, pa vendar lahko imajo popolnoma drugačne vedenjske in prehranjevalne navade.
Večina izmed eksotičnih živali v naravi predstavlja plen, zato je njihovo obnašanje povsem drugačno tudi takrat, ko zbolijo. Gre za vrste, ki so v naravi vajene skrivati kakršnekoli znake šibkosti, kar se odraža tudi pri živalih, ki jih imamo v ujetništvu. Pogosto se zgodi, da bolezenske znake skrivajo do zadnjega, zato je še toliko bolj pomembno, da lastniki ukrepajo že ob najmanjši spremembi v obnašanju ali počutju ter nemudoma poiščejo primerno veterinarsko pomoč. Včasih sta namreč lahko že dva dneva odlašanja obiska veterinarja za živali usodna. Tako kot pri ostalih vrstah živali, so tudi pri malih sesalcih, pticah in plazilcih preventivni pregledi ključnega pomena za pravočasno odkrivanje bolezni in posledično tudi za uspešnejše zdravljenje. Pri mladih živalih svetujemo preventivne letne preglede, pri seniorjih pa na pol leta ali še pogosteje, odvisno od vrste in stanja živali.
Tu bi res še enkrat poudarila, kako pomembno je, da se lastniki po nasvet obrnete na veterinarja, ki ima z zdravljenjem eksotičnih živali dovolj izkušenj. Medicina eksotičnih živali je v zadnjih letih ogromno napredovala in tudi veterinarjev, ki se temu področju posvečamo, je vedno več. Za nas nobena žival ni premajhna, se pa pogosto srečujemo z ovirami zaradi finančnih zmožnosti ali pripravljenosti lastnika. Kljub temu pa opažam, da je vedno več tudi takih lastnikov, ki bodo storili vse tudi za svojega morskega prašička ali skobčevko, kar me nadvse veseli!
Kakšna je bila vaša poklicna pot?
Z eksotičnimi živalmi sem se začela resneje ukvarjati že v študentskih letih. V okviru fakultetne klinike za male sesalce, ptice in plazilce sem napisala raziskovalno nalogo na temo dihurjev, za katero sem prejela Prešernovo nagrado. Že tekom študija me je pot zanesla v tujino, in sicer sem v času absolventskega staža na pariški fakulteti opravljala praktično izobraževanje na oddelku za eksotične živali. Tam sem imela priložnost delati z nekaterimi najbolj prepoznavnimi mednarodnimi specialisti s področja medicine malih sesalcev, ptic in plazilcev in s številnimi danes še vedno sodelujemo.
Po končanem študiju sem se zaposlila v Celju, nato v Ljubljani, potem pa me je pot ponovno zanesla v Francijo – tokrat na Azurno obalo, kjer sem kot asistentka delala na specialističnem oddelku za eksotične živali, posvečala pa sem se tudi stomatologiji različnih živalskih vrst. Svoje znanje sem tam intenzivno nadgrajevala leto dni, zdaj pa sem se vrnila nazaj v Slovenijo, da lahko vse naučeno delim naprej.
Tako pri eksotičnih živalih kot tudi običajnejših hišnih ljubljenčkih je še posebej pomembno, kako do njih pristopamo. Vi se lahko pohvalite tudi s certifikatom Fear free. Nam lahko kaj več zaupate o njem?
»Fear free« v prevodu dobesedno pomeni »brez strahu«. Koncept organizacije Fear Free je zasnovan na znanosti o obnašanju živali ter temelji na prepoznavanju in sprejemanju ukrepov za zmanjšanje strahu, tesnobe in stresa. Naše poslanstvo je, da s svojim načinom dela izboljšamo življenje in oskrbo živali, tako med pregledom v veterinarskih ambulantah, v času hospitalizacije, kot tudi doma, med obiski pasjih frizerjev ipd. Celoten pristop po Fear Free principu je sicer zelo težko pojasniti v zgolj nekaj stavkih, saj je delo zelo individualno naravnano, odvisno je od vsakega pacienta posebej. Se je pa vsekakor potrebno zavedati, da je tako delo tek na dolge proge, ki težav ne rešuje čez noč, temveč zahteva ogromno dela, potrpežljivosti in strokovnega znanja, ne gre pa brez sodelovanja lastnikov, veterinarjev ter drugega osebja, ki rokuje z živalmi, npr. pasjii frizerji, trenerji ipd.
Sama sem svojo »Fear free« pot začela v začetku leta 2022, se najprej izobraževala na področju ptic, nato pa še na področju psov in mačk. Danes imam tako dva certifikata, »Fear Free Avian« za ptice ter »Fear Free Veterinary« za področje psov in mačk.
Pridružili ste se rastoči ekipi Tačkinih veterinarjev, zaenkrat vas najdemo v poslovalnici Tačka Šentjur, kjer imamo poleg ambulante in trgovine tudi sodobno in živalim prijazno opremljeno bolnico. Kako je z naročanjem?
Tako je. Z veseljem sprejemamo vse vrste živali, od mačk in psov, kuncev, dihurjev, morskih prašičkov, do papig, želv in kuščarjev. Za posvet ali pregled se lahko zainteresirani naročite preko e-pošte (teja.rosa@tacka-veterina.si) ali pokličete na recepcijo šentjurske poslovalnice, na telefonsko številko 03 574 31 28.
Kako pa naprej?
Moj cilj je zagotovo nadaljnje učenje, pomagati razvijati veterino eksotičnih živali ter strankam omogočiti kvalitetno obravnavo, ki si jo tudi najmanjše živali zaslužijo. Obeta se tudi nova lokacija veterine, na kateri me boste lahko v prihodnje našli, , vendar naj to zaenkrat ostane še skrivnost. 😊