Foto: Špela Debelak

Vsak lastnik psa ali mačke se mora slej ko prej soočiti s staranjem svoje živali. Staranje je življenjsko obdobje, ki zahteva drugačno obravnavo, tako glede prehrane, aktivnosti in obnašanja, kot tudi glede veterinarskih postopkov, pregledov in posegov.

Mejnik, kdaj je žival stara, je težko določiti. Verjetno je tu še najboljša individualna ocena vsake posamične živali. Posploševanje in postavljanje mej življenjskim obdobjem bi komu lahko storilo krivico, saj vemo, da je marsikateri pes lahko pri petnajstih letih bolj vitalen (in zdrav), kot na primer drugi v osmem letu starosti. Pa vendar je stroka postavila neka priporočila, ki se jih v splošni praksi radi držimo.

Različni članki predlagajo različne mejnike, avtorji pa si tu niso popolnoma enotni. V splošnem rečemo, da so psi stari, ko štejejo nad 12 let.

Mačke štejemo za stare, ko dosežejo 15 let (povezava).

Staranje imenujemo življenjsko obdobje, ko se fiziološki procesi v organizmu upočasnjujejo ali celo izginjajo. Stara žival ima slabši vid, voh, okus in sluh, upočasni se imunski sistem in s tem dovzetnost za infekcije, zmanjša se elastičnost kože in toleranca za stres.

Za lastnika stare živali je lahko to obdobje izziv: prilagoditi je potrebno prehrano živali, gibanje in zaposlitev, spopasti se je potrebno z zdravstvenimi izzivi (tako v smislu preventive kot kurative).

Prehrana starejših psov

Pravilno uravnotežena in prilagojena prehrana je osnova za zdravje in dobro počutje vsakega organizma. Tudi pasjega, v vseh obdobjih življenja – mladička, odraslega in starejšega. Prehrano je potrebno prilagajati tudi pasmi, starosti, teži, aktivnosti in zdravstvenemu stanju psa, prilagoditve so potrebne tudi v primeru sterilizacije ali kastracije. Zato ni vseeno, kaj in koliko česa se znajde v pasji skledi ali izven nje (priboljški, dodatki) tudi, ko so psi že starejši.

Psa spoznavamo skozi celo njegovo življenje in ko bi že lahko rekli, da ga poznamo zelo dobro, nas lahko hitro kaj preseneti. Tak primer pri prehrani je, ko pes določene hrane nikoli prej ne povoha, potem pa bi naredil vse, da bi jo zaužil ali obratno. Ali pa, ko je že vsa leta izbrano hrano, pa se na starost kar naenkrat poredi.

Vsi si želimo, da bi nas pasji prijatelj spremljal v dobri fizični in mentalni formi čim dlje časa. Potrudimo se, da mu zagotovimo veliko svežega zraka in aktivnosti, dobro veterinarsko obravnavo, redne preglede, morda frizerja, fizioterapevte, druge alternativne oblike preventive ali kurative.

Posebno vlogo pa ima na zgoraj opisano tudi prehrana. Za pse nad 7. letom starosti lahko izberemo hrano primerno starejšim psom, briketirano ali mokro, peletirano ali dehidrirano, prav tako pa še najboljše prilagodimo kuhano ali surovo hrano. Poleg hrane lahko pri tej starostni skupini posežemo po prilagojenih prehranskih dodatkih, ki blagodejno vplivajo na kognitivno funkcijo, možgane, podpirajo sklepe ipd.

Po 7. letu je priporočljivo, da letno opravimo sistematski pregled psa. Neredko se zgodi, da na tak način odkrijemo bolezen ali že manjša odstopanja. Poleg morebitne veterinarske terapije, lahko s prehrano že ob manjših odstopanjih od normalnih vrednosti (krvna slika in pregled urina) naredimo veliko: preprečimo, omilimo ali vsaj olajšamo določena bolezenska stanja – gastrointestinalne težave, ledvične in jetrne bolezni, težave s srcem, prekomerno težo …

Ko pse začnemo uvrščati v skupino starejših, t. i. seniorčkov, se je potrebno podučiti o določenih prehranskih spremembah. Ko govorimo o prehranskih potrebah, govorimo o vnosu beljakovin, maščob, vlaknin, vode. Najpomembnejše je, da pes zauživa dovoljšne količine energije.

Energijsko vrednost obravnavamo kot vsoto komponent obroka: beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov in ne kot posamično hranilo. O energiji govorimo, ko se zaužita hranila prebavijo, absorbirajo in prenašajo v telesne celice.

Pomembno je vedeti, da se potrebe po energiji najprej znižajo po pasjem 7. letu, potem še po 13. letu. To pomeni, da količino hrane (in priboljškov) ob teh dveh mejnikih prilagodimo (znižamo), preden začne pes odvečne količine energije kopičiti. Izjemnega pomena je redno tehtanje (ista tehtnica, isti čas v dnevu). Pri tem lahko za mnenje o primernosti teže vprašamo veterinarja ali prehranskega svetovalca.

Zdaj pa si poglejmo še nekaj pomembnih prehranskih dejstev za starejše pse:

Beljakovine:

Večkrat lahko zasledimo priporočila, da je potrebno pri starejših psih znižati količine beljakovin na račun delovanja ledvic. V kolikor je ledvična funkcija (ki jo preveri veterinar) brezhibna, nižanje beljakovin ni priporočljivo. Ta izjemno pomembna skupina ima pomembno strukturno vlogo organov in tkiv: hrustanca, kit, vezi, mišični miozin, keratin v koži, dlaki in krepljih, hemoglobin, albumin, globulin v krvi, encimi, hormoni in protitelesa, organizmu pa doprinese tudi pomembno energijsko vrednost.

Vlaknine:

Aktivnost psov se z leti zmanjšuje. Ker pa je peristaltika črevesja pri mnogih psih povezana z gibanjem, je lahko le-ta upočasnjena. Za boljšo peristaltiko dodajamo v skledo starejših psov redno tudi prehranske vlaknine. Ta skupina hranil izredno dobro pripomore k zdravi črevesni flori (debelo črevo), k vezavi vode, s tvorbo kratkoverižnih maščobnih kislin, ki delujejo protibakterijsko. Dodajamo lahko ovsene otrobe, lanena semena, luščine indijskega trpotca.

Maščobe:

Zelo pomembna skupina hranil so maščobe. Zmotno jih je povezovati samo z dejstvom, da naj bi po njih pes pridobival kilograme. Ustrezna in nadzorovana količina maščob oskrbujejo organizem z maščobnimi kislinami, nekaterimi esencialnimi, pomembne pa so tudi kot topilo v maščobi topnih vitaminov (topilo za vitamine A, D, E in K). Prehranske maščobe so energijsko najbogatejše, 1 g maščob prinese kar 8,5 kcal. Uporabljamo lahko rastlinska olja, ribja olja, priporočam hladno stiskana. Občasno pa nam za spodbujanje apetita pri starejših (in obolelih) psih prav pride tudi maslo.

Starejše pse hranimo večkrat na dan, ponudimo vedno tople obroke, nikoli mrzle. Tudi temperatura vode je bolj primerna mlačna kot mrzla iz pipe. Posodice lahko nekoliko dvignemo od tal.

Priporočam, da jih opazujemo, se jim prilagajamo in ukrepamo v primeru zdravstvenih težav. Na voljo je veliko znanja in služb, ki delajo v dobro živali, zato izgovori, kot na primer »oh, ta je pa že star« in podobno, niso na mestu, če želimo biti odgovorni lastniki oziroma skrbniki.

Daša Korže,
mag. inž. zoot., Feedko

Zaposlitev starega psa

Biti star nikakor ne pomeni, da starejši psi ne potrebujejo redne vadbe in mentalne stimulacije. Ravno nasprotno. Kadar se psi zaradi starosti upočasnijo, je zelo pomembno, da zanje poskrbimo in jim aktivnost prilagodimo. Dolge sprehode naj zamenjajo aktivnosti, ki spodbujajo naravno gibanje, zavedanje telesa (propriocepcija, prostorsko zavedanje …) ter aktivno vohanje. Naravno gibanje in zavedanje telesa bosta poskrbeli za stabilizacijo in krepitev telesa, aktivno vohanje pa bo zaposlilo pasje možgane ter pomagalo ohranjati psa umirnega in sproščenega.

Nina Jerot,
FFCP Trainer fear free certified, Cooldog

Oskrba starih in starejših mačk

Spremljati in doživljati mačko skozi različna starostna obdobja je svojevrstna izkušnja in v vsakem obdobju moramo zanjo drugače skrbeti. Tako kot ljudje, se tudi mačke zelo različno starajo, zato je pomembno vedeti, kakšne spremembe lahko pričakujemo in kako jim lahko pomagamo. Zaradi svoje stoične narave zelo dobro zakrivajo slabo počutje, bolečino in bolezen.

Pri staranju mačk lahko pričakujemo različne spremembe v njihovih organskih sistemih. Poslabša se njihov čut za vid, sluh, okus in vonj, kar lahko privede do slabšega teka. Metabolizem telesa se upočasni, spremenijo se tudi presnovni procesi v prebavilih, dlaka lahko zbledi. Zmanjša se obseg gibanja. S starostjo se naravna sposobnost imunskega odziva zmanjša, zato je mačka bolj izpostavljena tveganjem za okužbo in bolezen. Lahko spremenijo tudi svoje vedenje, kot je rutina hranjenja, nočno oglašanje, več se zadržujejo na samem, se manj igrajo, spremeni se lahko uporaba mačjega stranišča.

Vse spremembe, ki jih opazimo in pred tem niso bile prisotne, so razlog za obisk veterinarja. Velikokrat so simptom bolezni in ne znak staranja.

Za stare in starejše mačke se svetuje pregled pri veterinarju vsakih 6 mesecev, kjer se opravi osnovni klinični pregled, pregled urina in meritev krvnega tlaka. Enkrat na leto pa se svetuje tudi pregled krvi.

Nekaj uporabnih nasvetov za vse lastnike starih in starejših mačk:

  • Zaradi večjega tveganja za okužbo poskrbimo za redno odpravljanje zunanjih in notranjih parazitov ter preventivno cepljenje glede na individualno potrebo mačke.
  • Hranimo jim manjše obroke večkrat na dan. Izogibamo se konzervam iz hladilnika, saj je veliko mačkam mrzla hrana neokusna in odbijajoča.
  • Za vzpodbudo apetita lahko izberemo hrano z močno aromo, kot so ribe.
  • Brikete lahko pustimo mački na voljo ves dan, saj so bolj kalorični in se ne pokvarijo. Tako ima lahko mačka obrok tudi, ko ste v službi. Po 24. urah je brikete potrebno zamenjati, saj izgubijo svojo dišečo aromo.
  • Za povečanje vnos vode lahko ponudimo vodo v kateri se je kuhalo pusto meso brez dodatkov in začimb (piščanec, govedina …).
  • Ohranjamo igro in gibanje, saj izboljšuje mišični tonus.
  • Redno in nežno skrbimo za nego krempljev in dlake. Kadar opazimo, da se mački zatikajo kremplji na mehkih podlagi, je to znak, da jih je potrebno skrajšati. Lahko tudi pokličemo profesionalno nego na domu.
  • Poskrbimo za dodatno topla in podložena, mehka ležišča.
  • Drseča tla prekrijemo s podlogami ali preprogami za lažje gibanje.
  • Starejši mački se svet okoli nje občutno zmanjša. Zaradi tega moramo poskrbeti, da ima lažji dostop do hrane, vode, ležišča in mačjega stranišča. Še vseeno pa pazimo, da vsega ne postavimo preveč skupaj.
  • Starejše mačke ne marajo sprememb, zato lahko v primeru večjih sprememb (selitev, pridobitev otroka …) zmanjšamo stres z uporabo mačjih feromonov (Feliway).

Sara Stubičar,
FFCP (Veterinary), ISFMCertFN, Veterina Tačka

Akupunktura in geriatriki

Kitajska tradicionalna medicina je dober način, kako ohranjati vitalnost in izboljšati počutje naših štirinožnih prijateljev. Velikokrat lastniki pasjih in mačjih starčkov poiščejo pomoč tudi v akupunkturi, ki je odlična pri lajšanju kroničnih težav in bolezni, kot so degenerativne bolezni sklepov, nekatera tumorska obolenja, endokrine motnje, kognitivna/vedenjska odstopanja, renalne in kardiološke težave, lajšanje bolečin.

Ko govorimo o določanju diagnoz in principih bolezni po kitajski tradicionalni medicini, je pri starejših živalih eden izmed pomembnejših principov delitve nekega bolezenskega stanja prepoznan kot PRESEŽEK le tega (Excess) ali pa POMANJKANJE (Deficiency). Prav slednje pa se pogosteje pojavlja pri kroničnih stanjih. Z izborom različnih akupunkturnih točk tako poskušamo vplivati na samo življenjsko energijo (Qi) in organe, ki energijo ustvarjajo in krožijo po telesu.

Pri akupunkturi gre za vstavljanje sterilnih iglic v akupunkturne točke po telesu, ki se nahajajo na specifičnih anatomskih lokacijah, prav vsaka pa ima točno določene lastnosti in učinke na organizem.

Stimulacija teh točk povzroči lokalno sproščanje mišičnih zakrčenosti, sprostitev vnetnih mediatorjev in hormonov, ki zmanjšajo odziv na bolečino. Prav tako se vzpodbudi lokalna prekrvavitev tkiv, kar znatno pripomore k boljšemu celjenju (v primeru poškodb) oziroma odzivu na bolečino in tudi delovanju organov.

Seniorčki se tako velikokrat med terapijo zelo sprostijo in spijo vsaj določen del terapije, ki traja med 20 do cca 35 minut. Povem naj še to, da so učinki vidni že po prvi terapiji, vsekakor pa bo pri kroničnih težavah potrebnih terapij več, da bo prišlo do vidnega izboljšanja, ki bo trajalo dlje časa.

Seveda pa je veliko odvisno od narave bolezni vaše živali in tega, kako se žival odziva na terapijo.

Živa Grešovnik,
dr. vet. med., CVA, Vivavet

Vetpromet v skrbi za starejše živali

Boerhinger Ingelheim je vodilno globalno farmacevtsko podjetje, ki razvija inovativna zdravila za ljudi in živali. Glavno vodilo podjetja je, da so življenja živali in ljudi globoko in kompleksno povezana – eden izmed ciljev pa, da bi kosmati prijatelji in družinski člani starost lahko preživeli čili, aktivni in skupaj s skrbniki čim bolj zadovoljni.

Boerhinger Ingelheim že nekaj desetletij intenzivno vlaga v razvoj  na področju kardiologije psov,  posledica česa so izjemni rezultati na področju razvoja diagnostike kardioloških obolenj in inovativnih novih zdravil za ohranjanje zdravja psov in mačk dolgo v obdobje njihove starosti. Napredek v kardiologiji je odprl vrata novim spoznanjem o zdravljenju in preprečevanju posledic staranja ledvic oziroma kronične ledvične odpovedi in sladkorne bolezni.

V Sloveniji zastopa Boerhinger Ingelheim podjetje Vetpromet, ki v skrbi za zdravje živali, najnovejša dognanja na področju razvoja veterinarske farmacevtike, tudi iz področja veterinarske kardiologije, nudi tudi slovenskim veterinarjem.

Urša Trebovc,
dr. vet. med., Vetpromet

Bolezni srca pri starejših živalih

Težave s srcem pri živalih niso redkost, predvsem so pogoste pri starejših psih. Hitra diagnostika in terapija sta zelo pomembni, življenjska doba vašega ljubljenčka se s pravočasnim ukrepanjem lahko močno podaljša.

Pri psih lastniki hitro opazijo, da je nekaj narobe. Pes na sprehodu hodi za lastnikom, včasih se zdi, da ga mora lastnik priganjati. Po sprehodu je utrujen, težje diha kot običajno. Tudi suh kašelj je pogost znak srčnega popuščanja. Omedlevica kaže na zelo resno stanje, ki zahteva takojšnjo kardiološko obravnavo.

Mačke so drugačne. Te pri srčnem popuščanju ne kašljajo, vsaj v začetni fazi težje dihanje redko opazimo. Največkrat lastniki sploh ne opazijo nobene spremembe. Nekatere mačke več počivajo, prespijo lahko praktično cele dneve. V poznejših stadijih bolezni lahko opazimo povečanje trebuha (ascites) ali pohitreno dihanje.

Tako pri mačkah kot pri psih je preventiva bistvenega pomena za pravočasno odkrivanje težav in primerno terapijo. Ne samo, da s tem podaljšamo življenjsko dobo, pač pa tudi močno vplivamo na kvaliteto življenja, ko srce ne deluje več s polno paro.

Polona Padežnik,
dr.vet.med., Veterina Tačka