Kaj je staranje?
Staranje je fiziološki proces, pri katerem prihaja s časom do poškodbe celic in počasnejše obnove celic v organizmu. To vodi v postopno zmanjšanje fizičnih kot mentalnih kapacitet, povečanje verjetnosti spremembe normalnih celic v tumorozne celice in v končni fazi tudi smrt. Te spremembe niso linearne in se ne zgodijo v enakem obsegu, posledično lahko nekatere živali živijo izredno dolgo, medtem ko imajo druge krajši čas življenja.
Kdaj živali postanejo seniorji?
Mačke uradno postanejo seniorji pri starosti 11 let in lahko živijo tudi do 30 let. Za pse je to težko določiti, saj različne pasme živijo različno dolgo (7–20 let) in posledično postanejo seniorji od 7–12 leta. Naši seniorčki postopoma kažejo starostne spremembe, katere so lahko zelo izrazite kot je slepota ali uglušelost, ali pa zelo prekrite kot artritične spremembe na sklepih. Tegobe staranje se pogostokrat ne morejo ozdraviti, lahko pa poskrbimo za dobro kakovost življenja v zadnjem obdobju življenja.
Spremembe na koži in dlaki
S starostjo se zaščitna funkcija kože oslabljena, kar vodi v različne kožne bolezni. Dlaka postane redkejša, tanjša. Pojavijo se brezdlačna mesta in viden je prhljaj. Opazimo lahko tudi različne kožne spremembe kot so bradavice in bule. Opazimo otiščance na komolcih in daljše kremplje. Marsikatera sprememba je benigna in je pričakovana ter neškodljiva, lahko pa se pojavijo maligne/zločeste spremembe, katere se razširijo po telesu in skrajšajo življenjsko dobo ljubljenčka. Koža je tudi dober pokazatelj notranjih in prekritih bolezni. Redčenje dlake na bokih lahko nakazuje na endokrine bolezni pri psih. Mastna in prhljajasta dlaka je lahko pokazatelj odpovedi ledvic ali sladkorne bolezni. Uvihanje konice ušes pri belih mucah lahko nakazuje na ploščatocelični karcinom. Zatečeni, povečani in spremenjeni mlečni kompleksi lahko nakazujejo na tumor mlečne žleze pri nesteriliziranih živalih.
Prehrana starejših živali
Hranjenje se s staranjem spreminja zaradi manjše potrebe po energiji in manjši aktivnosti živali same. Hranjenje s hrano za odrasle živali ali mladiče lahko vodi v debelost in diabetes. Svetuje se redno tehtanje živali in prilagajanje količine hrane. Z ustreznimi dodatki kot so omega-3 in omega-6 kislinami lahko izboljšamo kakovost kože in skeleta.
Težave z gibanjem in telesno težo
Prekomerna telesna teža lahko vpliva tudi na okostje samo, saj poveča verjetnost težav kot so arthritis, razne displazije in spondiloza. Zaradi zmanjšane aktivnosti, se zmanjša mišična masa, katera bi ohranjala gibalnost živali. Opazimo vse težje vstajanja in skoki na pohištvo (postelja, kavč, praskalnik…), oteženo gibanje po stopnicah, šepanje in izguba mišične mase. Zmanjšana aktivnost vodi v manjšo obrabo krempljev. Ti so dolgi in tudi krhki, kar otežuje gibanje. Posledično se cikel zmanjšanega gibanja nadaljuje.

Težave pri izločanju
Možno je opaziti tudi težave pri opravljanju tako velike kot male potrebe. Pojavi se inkontinenca, torej žival ne more več zadržati urina, najpogosteje čez noč. Lahko se pojavi tudi konstipacija ali zadrževanje blata, kar lahko vodi v neješčnost in bruhanje. Pri mucah lahko v obeh primerih opazimo napenjanje in uriniranje ali blatenje zunaj mačjega wc-ja.
Spremembe sluha in vida
S starostjo se lahko pojavi tudi izguba sluha. Pojavi se postopoma, vendar večina lastnikov ne opazi, dokler žival čisto ne ogluši. Nenormalno lajanje in mijavkanje je lahko pokazatelj oglušelosti, saj se žival prestraši in ta se odzove glasno. Vid se lahko spremeni s starostjo. Vidna je starostno motnost oči, kar je normalen pojav. V primeru nenadne oslepelosti se svetuje obisk veterinarja.
Spremembe v vedenju in kognitivnih funkcijah
“Ne mara več otrok.” ali “Postala je izgubljena in bolj cartljiva” ali “Postal je agresiven.” so pogosti opisi spremembe kognitivne funkcije pri starejših živalih. Najpogostejši znaki zmanjšane kognitivne funkcije so: izguba v znanih krajih, gledanje v zrak, nenadno oklepanje ali izogibanje ljudi, neprepoznavanje znanih ljudi, hoja ponoči, spanje po dnevi, uriniranje ali blatenje v hiši, zmanjšan interes za igro ali igrače, nemirnost, počasno gibanje, anksioznost, razdraženost ali agresija.
Pomembnost rednih veterinarskih pregledov
Največji problem lastnikov in skrbnikov starejših živali oziroma seniorjev je zelo dobro prekrivanje bolezenskih znakov in posledično prepozno prepoznavanje bolezni. Svetuje se redni veterinarski pregled živali vsaj na 1 do 2 leti, kjer se opravi minimalno osnovni pregled. Najbolje je opraviti tudi krvne in urinske preiskave. V primeru zmanjšane gibljivosti tudi rentgen. Pravočasna ugotovitev bolezni lahko vodi v ozdravitev ali vsaj izboljšanje kakovosti življenja.
