Ko v vaš dom pride pasji ali mačji mladič, se začne nova faza življenja, ki zahteva pozornost in odgovornost. Prehrana, preventiva, socializacija, higiena in oskrba so ključni dejavniki, ki vplivajo na zdravje in dobrobit vašega mladiča.

Psi

Rast in razvoj

Dedne predispozicije, vplivi okolja in učenje so glavni dejavniki, ki vplivajo na odraslo vedenje psov. Skozi tesno koevolucijo s svojimi človeškimi spremljevalci so psi doživeli selekcijo za razvoj pasem z določenimi telesnimi in vedenjskimi značilnostmi. Pri psih se razvoj začne v maternici, ta pa kasneje vpliva na vedenje v odrasli dobi. Tako je govor telesa glavni način komunikacije z ljudmi. Večina vedenjskih težav psov izvira iz strahu, tesnobe, stresa, konflikta ali frustracije.

Razvojna obdobja pri psih vključujejo prenatalno obdobje ter šest postnatalnih razvojnih stopenj. Trajanje faz se lahko malce razlikuje med posamezniki, vendar je prehod med fazami zaporedno in dosledno.

Prenatalno obdobje

Vpliv okolja se na vedenje psov začne že pred rojstvom. Čeprav so raziskave pri psih omejene, so številne študije na ljudeh, glodalcih ali rejnih živalih pokazale, da okolje v maternici vpliva na razvoj vedenja. Ker so bili dokazani škodljivi učinki pretiranega materinskega stresa, je verjetno, da se to dogaja tudi pri psih. Zato se je treba pretiranemu stresu pri brejih psicah izogibati.

Neonatalno obdobje (do 13. dneva)

To je obdobje, v katerem mladički večino časa preživijo v spanju in ob sesanju. Med 11. in 15. dnem se pojavijo prvi koraki. V tem obdobju se tudi odprejo oči in sluhovodi, ki so ob rojstvu zaprti. Študije so pokazale, da nekaj blagega stresa (rokovanje, nižje temperature, zelo kratka ločitev od matere) v tem obdobju pospeši rast dlake, povečanje telesne teže ter boljši razvoj živčnega sistema. Zato je rokovanje z mladiči v tem obdobju življenja priporočljivo.

Prehodno obdobje (13.–19. dan)

Mladič se postopoma začne spreminjati v bolj samostojno žival. Začne hoditi, prav tako pa se pojavi nadzor nad izločanjem. Pojavi se igrivo grizljanje oziroma playful mouthing, ki se pri 4. tednih spremeni v že prav boleč grizljaj. V tem obdobju je mladičem za razvoj sluha koristno predstaviti zvočne dražljaje pri nizki glasnosti, kot so piščalke, ropotulje, posnetki okoljskih zvokov ter človeški glas.

Obdobje socializacije (19. dan – 12. teden)

Psi, ki niso dobro socializirani, imajo večjo verjetnost, da kasneje razvijejo strah, agresijo do neznancev ali drugih psov. Ključ do dobre socializacije je spoznavanje čim več različnih stvari, s katerimi se bodo mladiči verjetno srečevali v kasnejšem življenju (psi, zvoki, druge živali, površine, okolja, vozila…). Če mladiči, starejši od 14–16 tednov, kažejo znake strahu, agresije ali anksioznosti, se to smatra kot vedenjska motnja, ki se bo brez obravnave ohranjala ali celo poslabšala. Zato je prav obdobje socializacije ključnega pomena.

Obdobje mladostništva ali juvenilno obdobje

Traja do spolne zrelosti. V tem obdobju, med 4. in 6. mesecem starosti, samčki že kažejo vedenja, povezana z privlačnostjo samic v estrusu oziroma v gonitvi.

Obdobje adolescence

Se začne s puberteto in traja do družbene zrelosti, ki nastopi približno pri 2 do 3 letih starosti. Za bolj prijetno obdobje adolescence je nujno zagotoviti telesno in duševno zaposlitev psa. Ključno je preprečevanje in upravljanje nezaželenih vedenj, saj bo pes sicer nadaljeval z učenjem vedenj, ki jih lastniki ne želijo.

Socialno vedenje in komunikacija

Psi za medsebojno komunikacijo ter komunikacijo z lastniki uporabljajo zvokovne, vizualne, vohalne in taktilne signale. Da bi skrbniki bolje razumeli svoje ljubljenčke, je nujno poznavanje pasje telesne govorice. Večina telesnih signalov ima genetsko osnovo, ki temelji na izogibanju konfliktom. Tako kot pri mačkah je razumevanje konteksta signalov ključno (položaj ušes, repa, oči, gobca…).

Hierarhije v skupinah obstajajo, vendar najbolj agresiven posameznik ni nujno na vrhu. Psi oblikujejo socialne skupine z neformalnimi pravili, ki temeljijo na preteklih izkušnjah in interakcijah ter na izogibanju strahu, anksioznosti, stresu in paniki. Ko ljudje uporabljajo fizične tehnike (pritiskanje na tla, prijemanje za ovratnico) ali verbalne popravke, to ni način, na katerega psi komunicirajo. Takšne interakcije lahko privedejo do strahu ali anksioznosti, kar lahko vodi do vedenjskih težav.

Rezultati študij so pokazali, da pozitivno šolanje (nagrade ob pravilnem vedenju, izpolnjevanju ukazov), doslednost in jasna pravila vodijo k boljši poslušnosti, manj vedenjskim težavam ter manj agresije. Z druge strani, kaznovanje vodi k več vedenjskim težavam, manj poslušnosti ter več agresije do ljudi in drugih psov. Zato naj se lastniki osredotočijo na prijazno komunikacijo, dosledno nagrajevanje želenega vedenja ter preprečevanje ali ignoriranje nezaželenega vedenja, brez uporabe kazni.

Prehrana

Mladiči se v prvem letu življenja hitro razvijajo in rastejo, posledično pa imajo tudi večje kalorijske potrebe kot odrasli. Za optimalen rast in razvoj jim je potrebno zagotoviti več beljakovin, maščob, kalcija in fosforja, v pravilnem razmerju. Prekomerna ali premajhna razpoložljivost teh hranil lahko škoduje zdravju.

• Prekomerni vnos kalcija lahko privede do pomanjkanja magnezija in je povezan z nastankom ortopedskih težav, kot so osteohondroza in hipertrofična osteodistrofija.

• Pomanjkanje kalcija v prehrani pa je pogost problem pri mladičih, ki so hranjeni samo z mesno dieto ali z doma pripravljenim obrokom brez ustreznega dopolnjevanja.

• Priboljški naj predstavljajo največ 10% celotnega vnosa dnevnih kalorij.

Svojemu mladiču lahko ponudite suho (brikete) ali mokro (v konzervah ali vrečkah) hrano. Suha hrana je cenovno ugodnejša, prav tako pa lahko pomaga pri upočasnjevanju nabiranja zobnega kamna. Mokra hrana pa vsebuje več vlage, kar je lahko koristno, kadar je zaradi zdravstvenih težav potreben vnos večje količine vode.

Mladičem naj bo vedno zagotovljen dostop do sveže pitne vode, da bi jim omogočili primerno raven hidracije. Pogostejše hranjenje preprečuje padec ravni sladkorja v krvi.

Preventiva

Tudi če pasji mladiči ne kažejo znakov bolezni, je priporočljiv obisk veterinarske ustanove in preventivni klinični pregled. Zaželen je tudi “veseli” ali sproščen obisk ambulante, da se mladički navadijo na novo okolje ter da jim prihodnji obiski ne bi povzročali prevelikega stresa.

• Obvezna označitev z mikročipom do 8. tedna starosti.

• Cepljenje proti steklini in drugim kužnim boleznim po priporočilih veterinarja.

• Preventivno odstranjevanje notranjih in zunanjih zajedavcev.

Mačke

Rast in razvoj

Mačke nimajo tako jasno opredeljenih razvojnih faz kot psi, ter se lahko med posamezniki precej razlikujejo. Na te razlike vplivajo genetski dejavniki, dejavniki s strani matere (njeno vedenje ter hormonski vplivi), okoljski dejavniki in spolne razlike. Število raziskav o njihovem vedenjskem razvoju kot hišnih ljubljenčkih močno zaostaja za raziskavami o psih.

Tako kot pri večini sesalcev ima stanje matere med brejostjo pomembno vlogo pri razvoju mladičev. Mačji mladiči, ki jih nosijo slabo prehranjene matere, lahko zaostajajo pri razvoju plezanja, sesanja, odpiranja oči, hoje, igre, plezanja ter plenilskega vedenja. Te mucke se lahko tudi slabše učijo, so manj družabne do drugih mačk ali pa so bojazljive ter agresivne do drugih muc. Takšni vedenjski vzorci se ne pokažejo takoj v življenju, ampak se razvijejo kasneje.

Razvojne faze pri mačjih mladičih

1. Neonatalno obdobje: Mladiči pretežno spijo in sesajo materino mleko. Oči se odprejo med 7. in 10. dnevom, voh deluje že od prvega dne.

2. Prehodno obdobje: Razvijajo se čutila in gibanje, samostojno lizanje telesa se začne med 2. in 3. tednom, popolna termoregulacija pa se razvije pri približno 7. tednih starosti. Hoja se začne okoli 3. tedna, vid pa se popolnoma razvije v 3.–4. mesecu.

3. Socialna igra: Začne se okoli 4. tedna, plenilsko vedenje pa v 3. mesecu.

4. Mladostništvo: Traja do spolne zrelosti (samičke med 5. in 9. mesecem, samčki okoli 10. meseca), nato sledi odraslost in samostojnost.

Zgodnje rokovanje z muckami ima pozitiven vpliv na socialne odnose in razvoj telesa ter živčnega sistema. Socialna igra z materjo in sorojenci se začne okoli 4. tedna starosti.

Socialno vedenje in komunikacija

Mačke so majhni, samotarski plenilci, najbolj aktivni ob zori in mraku. Plen tiho opazuje in nenadoma napade. V kolonijah je socialna dinamika precej zapletena; dominanca ni statična, temveč fluidna in odvisna od okoliščin.

Komunikacija poteka preko:

• Vizualnih signalov: Položaj telesa, ušes, repa, očesni stik, položaj zob.

• Vokalizacije: Predenje, mijavkanje.

• Olfaktorne komunikacije: Urin, slina, fekalije.

• Taktilne komunikacije: Trenje telesa, glave ali repa.

Prehrana

Mačke potrebujejo esencialno aminokislino taurin, ki je prisotna samo v ribah in mesu. Ponudite suho ali mokro hrano, pri mačkah vključite vsaj nekaj mokre hrane. Dostop do sveže vode je nujen. Mladiče hranite trikrat dnevno do starosti približno 6 mesecev.

Preventiva

• Obisk veterinarja za preventivni pregled.

• Označitev z mikročipom do 8. tedna starosti.

• Cepljenje proti kužnim boleznim (mačja kuga, virusne bolezni dihal, FeLV po potrebi).

• Preventivno odstranjevanje notranjih in zunanjih zajedavcev.