Stres zaradi pokanja?

STRAH DO GLASNIH ZVOKOV – Kako lahko pomagamo svojim ljubljenčkom?

Pokanje petard, ognjemeti in drugi glasni zvoki so pogost vzrok strahu in anksioznosti pri živalih, saj gre za nepredvidljiv, občasen in visoko intenziven hrup. Fobija do glasnih zvokov se lahko razvije postopoma, lahko pa tudi že iz enega samega travmatičnega dogodka. Strah je do določene mere normalen, saj gre na naravni odziv telesa na neko grožnjo in živali omogoča preživetje. Težave pa se pojavijo, ko je ta odziv pretiran in posledično vpliva na dobro počutje ter kvaliteto življenja.

STRAH DO GLASNIH ZVOKOV PRI PSIH

Študije so pokazale, da se fobija do glasnih zvokov pojavi pri polovici vseh psov. Najpogosteje se fobije izrazijo med 1. in 6. letom starosti, lahko pa se pojavijo tudi prej, že pri mladičkih.

Več kot 15 % prestrašenih psov potrebuje več dni, da si po pokanju opomore, nekateri psi pa potrebujejo tudi več tednov ali mesecev.

Težave so običajno hujše pri starejših živalih, bolnih živalih in pri živalih, ki trpijo zaradi ločitvene tesnobe. 

Kakšni so znaki, ki jih lahko opazimo pri prestrašenih psih?

• tresenje, 
• nemir,
• zehanje, 
• sopenje,
• lajanje,
• skrivanje,
• zatekajo se k lastnikom,
• poskusi pobega,
• uničevanje stvari,
• odklanjanje hrane in/ali vode,
• nehoteno uriniranje in/ali blatenje in/ali izpraznitev paranalnih žlez,
• bruhanje,
• samopoškodovanje,
• agresija,
• …

STRAH DO GLASNIH ZVOKOV PRI MAČKAH IN BELIH DIHURJIH 

Domneva se, da glasno pokanje prizadene okrog 50 % mačk in belih dihurjev. Mačke in mali sesalci se pred glasnimi poki najpogosteje skrijejo v skrivališče in tam ostanejo, dokler »nevarnosti« ni konec, zato številni lastniki niti ne opazijo, da se njihov ljubljenček boji pokanja.

Znaki strahu, na katere moramo biti pozorni pri mačkah in belih dihurjih: 

• skrivanje,
• oglašanje,
• zavračanje hrane in/ali vode,
• razširjene zenice,
• »zamrznejo«, se ne premikajo,
• driska,
• bruhanje,
• poskusi pobega, 
• agresija, 
• …

STRAH DO GLASNIH ZVOKOV PRI KUNCIH IN GLODAVCIH

Glasni zvoki povzročajo stresni odziv tudi pri najmanjših sesalcih; domneva se, da tudi pri njih fobija na glasne zvoke prizadene polovico vseh živali. Kunci in glodalci se, podobno kot mačke, ob stresu potuhnejo v skrivališča, zato lastniki težje opazijo znake stresnega odziva.

Znaki, na katere moramo biti pozorni:

• kunci tolčejo po tleh z zadnjimi nogami,
• skrivanje v skrivališča,
• tresenje,
• poskusi pobega,
• »zamrznejo«, se ne premikajo,
• pretirano negovanje in lizanje,
• kopanje po nastilju,
• agresija,
• v najhujših primerih lahko pride do šoka in celo pogina.

STRAH DO GLASNIH ZVOKOV PRI PTICAH

Domneva se, da tudi pri pticah strah do glasnih zvokov prizadene 50 % živali. Ptice stres in strah kažejo na različne načine, najpogosteje opazimo:

• prhutanje s krili,
• kljuvanje in puljenje peres (samopoškodovanje),
• oglašanje,
• apatija,
• v najhujših primerih lahko pride do šoka in celo pogina.

KAKO LAHKO POMAGAMO ŽIVALIM?

Prestrašenim živalim lahko pomagamo na različne načine. Pristopi, ki jih izberemo, so odvisni od posamezne živali ter pripravljenosti in zmožnosti lastnikov.

1. TRENING POSTOPNEGA PRIVAJANJA NA ZVOKE

Najbolj učinkovita metoda za odpravljanje fobije na pokanje je trening desenzibilizacije in proti pogojevanja z uporabo v naprej posnetih zvokov. Živali stresni dražljaj (npr. zvok pokanja) predstavimo na tako nizki ravni, da ne izzove stresne reakcije, to ne-reaktivnost pa nato nagradimo s priboljškom oz. igro. Postopoma glasnost dražljaja povečujemo in živali nagradimo, če kljub zvokom ostanejo mirne. Treninge je potrebno izvajati čez celo leto pri vseh živalih – tudi pri tistih, ki se pokanja (še) ne bojijo.

2. VARNO OKOLJE

Pomembno je, da živalim v stresnih trenutkih oz. obdobjih nudimo prilagojeno varno okolje. Varno okolje pripravimo vsaj kak teden pred pričakovanim stresnim obdobjem, da nove prilagoditve živali ne povzročijo dodatnega stresa.

Živali imamo v notranjih prostorih, okna zapremo in zastremo zavese, da tako zmanjšamo zvoke ter intenzivno svetlobo, ki se pojavi ob pokanju oz. ognjemetih. Pripravimo jim mehek, varen kotiček, najraje tam, kjer se največ zadržujejo in se dobro počutijo. Prinesemo posteljo, odeje, najljubše igrače, hrano, priboljške. Umaknemo potencialno nevarne predmete, na katerih bi se lahko živali poškodovale v napadu panike.

Mačkam stranišče postavimo čim bližje izbranega skrivališča.

Kletke, v katerih bivajo male živali (mali sesalci, ptice …), po potrebi pokrijemo z rjuhami. V kletkah jim zagotovimo dovolj nastilja, da lahko po njem kopljejo in tako izražajo svoje normalno vedenje. Kunce, ki sicer živijo prosto v stanovanju, zapremo v primerno urejeno ogrado.

Pse sprehajamo čez dan, ko je pokanja manj in pri tem poskrbimo, da uporabljamo primerno opremo.

3. PREDVAJANJE SPROŠČUJOČE GLASBE

Glasba lahko pomembno vpliva na počutje ljudi in enako je tudi pri živalih. Ni pa vsa glasba enako dobra in glasbeni žanr, ki pozitivno deluje na eno vrsto živali, lahko slabše ali negativno vpliva na drugo.

Psi se npr. najbolje odzivajo na raggae, soft rock, klasično glasbo ter glasbo, ki je posebej zasnovana za pse. Mačke po drugi strani pa imajo še najraje tišino, od glasbe najboljše sprejemajo klasično glasbo ali pa glasbo, ki je posebej zasnovana zanje.

Danes lahko na številnih zvočnih in video platformah najdemo že vnaprej pripravljene sezname glasbe, ki sprostitveno delujejo na specifično vrsto živali.

4. HRANA IN IGRA

Hrana in priboljški v času pokanja in ognjemetov dokazano zmanjšujejo stresni odziv, pogosto pa se pri živalih, ki se pozitivno odzivajo na hranjenje, opaža tudi dolgotrajno izboljšanje fobij na zvoke. Za dodatno stimulacijo lahko uporabljate obogatitvene posode, kot so t.i. licky mat in posode za počasno hranjenje.

Pozitivno deluje tudi igra. Mačke se dobro odzivajo na lovske igre, pse pa lahko zamotimo z žogicami, vlečenjem vrvi in drugimi igračami. Kunce lahko zamotimo z obogatenimi kartonastimi škatlami, v katere damo seno in vmes skrijemo njihove najljubše priboljške.

Če žival hrano ali igro zavrača in se raje umakne na samo, je s hrano oz. igro ne silimo.

5. FEROMONI

Feromoni so vrsta kemičnih signalov, ki jo posamezna vrsta živali uporablja za interakcijo med seboj in z okolico.

Analoge naravnih živalskih feromonov lahko uporabljamo kot pomoč pri zmanjševanju stresnega odziva naših ljubljenčkov. Feromoni so vrstno specifični in delujejo le na točno določeno vrsto živali, na ostale živali in ljudi pa ne. Njihova redna uporaba pomaga zmanjšati stresni odziv živali, rezultati pa so običajno vidni že po 7 dneh. Optimalni učinek dosežemo šele po 1 mesecu redne uporabe! Komercialne feromone za živali najdemo v obliki razpršil, difuzorjev ali ovratnic. Razpršila so namenjena uporabi na dan stresnega dogodka – lahko jih npr. popršimo po ležišču ali skrivališču, delujejo 4-6h. Difuzorji in ovratnice pa so namenjeni dolgotrajni uporabi. Pri difuzorjih le pazite, da jih priključite na primerno mesto; izogibajte se mestom za vrati, za pohištvom ali za zavesami, saj potem ne bomo dosegli želenega učinka.

6. PREHRANSKA DOPOLNILA

Prehranska dopolnila živalim dodajamo poleg normalnega uravnoteženega obroka. V hrano jih začnemo dodajati nekaj dni do nekaj tednov pred predvidenim stresnim dogodkom, odvisno od izdelka.

Najpogosteje se uporablja prehranska dopolnila na osnovi hidroliziranih mlečnih beljakovin ter probiotike (Bifidobacterium longum BL999), pogosto se pa se med izdelki za pomirjanje znajdejo tudi prehranska dopolnila s teaninom in triptofanom.

7. AROMATERAPIJA

Aromaterapija dokazano pomaga pri pomiritvi anksioznih živali, ni pa še dokazov, če dejansko deluje tudi pri preobčutljivosti na glasne zvoke.

Najpogosteje se uporabljajo esencialna olja sivke in kamilice.

8. POSEBNA OBLAČILA

Učinek nežnega konstantnega pritiska pozitivno deluje pri psih, ki imajo diagnosticirane težave z anksioznostjo. V ta namen so bili razviti številni komercialni izdelki (brezrokavniki, bodyji …), ki se sicer najpogosteje uporabljajo pri psih, ki se bojijo grmenja, vendar pozitivno delujejo tudi na pse, ki se bojijo pokanja petard in ognjemetov. Učinek je običajno opazen po 15 minutah.

9. VETERINARSKA ZDRAVILA

V kolikor nobena izmed ostalih možnosti ne deluje (dovolj) ali pa je odziv živali na glasne poke pretiran, lahko ljubljenčkom pomagamo tudi z zdravili, ki pomirijo živali. Taka zdravila vedno dajemo samo pod nadzorom veterinarja, saj delujejo sedativno in so lahko pri nekaterih živalih ter pri določenih zdravstvenih težavah kontraindicirana! Zdravila najdemo v obliki gelov, ki jih nanesemo na sluznico, v obliki tablet ali sirupov. Zaradi sedativnega učinka tovrstni izdelki niso primerni za dolgotrajno uporabo.