Kastracije psov in sterilizacije psičk so najboljši način preprečitve neželene brejosti in preprečujejo nastanek obolenj spolnih organov in rakavih obolenj. V večini primerov je odločitev za kastracijo ali sterilizacijo psov odvisna od namena psa (lovski, razstavni, hišni ljubljenček), značaja (divji, hiperaktiven, teritorialen) in obnašanja psa (označevanje, beg od doma, naskakovanje drugih živali).
Psi postanejo bolj umirjeni, bolj cartljivi in ostanejo doma.
Psičke nimajo gonitev, nimajo krvavega izcedka iz nožnice in niso zanimive za pse. Psi in psičke lahko po posegu sterilizacije ali kastracije pridobijo na telesni teži, kar lahko vpliva tudi na njihove sklepe.
Kdaj?
Čas sterilizacije psičk in kastracije psov je odvisen od pasme in/ali velikosti psa. Manjše pasme psov dosežejo puberteto ali spolno zrelost okoli 7-8 meseca starosti. Srednje pasme psov dosežejo spolno zrelost okoli 9-12 meseca starosti, medtem ko velike pasme psov med 12-15 mesecem starosti.
Sterilizacija psičk po spolni zrelosti prepreči možnost nastanka gnojnega vnetja maternice (piometra), navidezne brejosti in nastanek raka mlečne žleze. Dodatno se prepreči tveganja, povezana z brejostjo in porodom, kot so abortus in distocia ali težak porod, kjer je življenje psičke kot tudi mladičkov ogroženo. Gre za obolenja, katera so lahko usodna brez pravočasnega zdravljenja. Diagnostika in zdravljenje sta lahko dolga in draga.
Kastracija psov po spolni zrelosti zmanjša agresivno vedenje psov do drugih psov ali ljudi, markiranje teritorija, iskanje samic, teritorialno vedenje itd. Poseg tudi zmanjša možnost za nastanek ali v celoti prepreči rakava obolenja mod in prostate.
Raziskava, opravljena v letu 2020 na 35 različnih pasmah psov, je določila priporočila glede kastracije psov in sterilizacije psic. Rezultati so pokazali, da prezgodnja kastracija psov in sterilizacija psic (pri 6 mesecih pri večini pasem) vpliva negativno na njihovo zdravje, saj poveča možnost nastanka obolenj sklepov (displazija kolkov, poškodba križnih vezi v kolenih in displazija komolcev) in rakavih obolenj (limfom, mastocitom, hemangiosarkom in osteostarkom). Pri tem je potrebno izpostaviti, da je verjetnost obolenja z rakavimi obolenji in obolenji sklepov 3-5 % pri kastriranih psih in steriliziranih psicah.
Priporočamo kastracijo psov in sterilizacijo psičk po dosegu spolne zrelosti oziroma v primeru psičk dva meseca po prvi gonitvi.
Za vprašanja glede kastracij psov ali sterilizacij psičk smo dosegljivi po telefonu ali osebno – izberite svojo najbližjo poslovalnico Tačke:

Kastracija psa
Kastracija psa je poseg, s katerim odstranimo moda. Tako zmanjšamo agresivno vedenje psov do drugih psov ali ljudi, markiranje teritorija, iskanje samic, teritorialno vedenje in drugo spolno vedenje psov. Zmanjša se tudi tveganje za nastanek rakavih obolenj mod in prostate. Psi postanejo bolj umirjeni, bolj cartljivi in ostanejo doma. Izvede se lahko tudi zaradi zdravstvenih razlogov kot so tumorji mod in endokrina obolenja.
Pred kastracijo se opravi klinični pregled psa, kjer se kužka temeljito pregleda. Lahko se odvzame kri za krvne preiskave. Krvne preiskave priporočamo pred vsakim kirurškim posegom, saj lahko tako ugotovimo prekrita obolenja in izberemo najbolj primerno anestezijo za vsakega psa.
Na dan operacijskega posega naj bo pes tešč. Vodo lahko pije vse do posega samega. Priporočamo, da se je psa pelje pred obiskom na krajši sprehod, da opravi tako veliko kot malo potrebo.
Veterinar vas na dan posega seznani s procesom samim in vsemi tveganji povezanimi s postopkom. Nato se psu aplicira sredstvo za pomiritev in se vstavi intravenozna kanila za zdravila. Pes ostane v ambulanti, dokler kirurški poseg ni opravljen in se pes dobro prebudi iz splošne anestezije. Domov ga lahko odpeljete še isti popoldan oziroma v roku par ur.
Rana po kastraciji je majhna in šivi so notranji, torej skriti v koži sami. Psa ni potrebno pripeljati na odstranitev šivov. Za domov prejmete protibolečinska zdravila za 3-4 dni. Da si rane ne bo lizal in poškodoval naj ima pes na sebi zaščitni ovratnik ali zaščitno obleko vsaj 7 dni. Zaščitni ovratnik, s katerim pes odhaja domov naj bo nameščen vedno, kadar ga nimate na očeh. Spremljajte stanje rane (10-14 dni) in preprečite, da bi si jo pes lizal. Gibanje in igra naj bosta v času celjenja rane omejena. Manjša oteklina rane je lahko normalna.
V kolikor bi opazili krvavi ali gnojni izcedek in večjo oteklino, ki je lahko posledica reakcije na šivalni material pa se oglasite nazaj v ambulanto, kjer bomo rano oskrbeli. Psu zvečer po vrnitvi domov ponudite manjši obrok hrane. Odklanjanje hrane je posledica slabosti zaradi anestezije, ki pa mora prenehati do sledečega dne.
Sterilizacije psičke
Sterilizacija je operacijski poseg, s katerim se odstranijo jajčniki in po potrebi maternica. Sterilizacije psičk so najboljši način preprečitve neželene brejosti in preprečujejo nastanek obolenj spolnih organov in rakavih obolenj. Psičke postanejo bolj umirjene, bolj cartljive in ostanejo doma. Psičke nimajo gonitev, nimajo krvavega izcedka iz nožnice in niso zanimive za pse.
Sterilizacija psičk po spolni zrelosti prepreči možnost nastanka gnojnega vnetja maternice (piometra), navidezne brejosti in nastanek raka mlečne žleze. Dodatno se prepreči tveganja povezana z brejostjo in porodom kot so abortus in distocia ali težak porod, kjer je življenje psičke kot mladičkov ogroženo. Gre za obolenja, katera so lahko usodna brez pravočasnega zdravljenja. Diagnostika kot zdravljenje sta lahko dolga in draga.
Pred sterilizacijo se opravi klinični pregled psičke, kjer se psičko temeljito pregleda. Lahko se odvzame kri za krvne preiskave. Krvne preiskave priporočamo pred vsakim kirurškim posegom, saj lahko tako ugotovimo prekrita obolenja in izberemo najbolj primerno anestezijo za vsakega psičko. Priporoča se poseg vsaj dva meseca po gonitvi oziroma kakšen mesec pred naslednjo gonitvijo.
Na dan operacijskega posega naj bo psička tešča. Vodo lahko pije vse do posega samega. Priporočamo, da se je psičko pelje pred obiskom na krajši sprehod, da opravi tako veliko kot malo potrebo.
Veterinar vas na dan posega seznani s procesom samim in vsemi tveganji povezanimi s postopkom. Nato se psički aplicira sredstvo za pomiritev in se vstavi intravenozna kanila za zdravila. Psička ostane v ambulanti, dokler kirurški poseg ni opravljen in se psička dobro prebudi iz splošne anestezije. Domov jo lahko odpeljete še isti popoldan oziroma v roku par ur.
Rana po sterilizaciji je majhna in šivi so notranji, torej skriti v koži sami. Psičko ni potrebno pripeljati na odstranitev šivov. Za domov prejmete protibolečinska zdravila za 3-4 dni. Da si rane ne bo lizala in poškodovala naj ima psička na sebi zaščitni ovratnik ali zaščitno obleko vsaj 7 dni. Zaščitni ovratnik, s katerim psička odhaja domov naj bo nameščen vedno, kadar je nimate na očeh. Spremljajte stanje rane (10-14 dni) in preprečite, da bi si jo psička lizala. Gibanje in igra naj bosta v času celjenja rane omejena. Manjša oteklina rane je lahko normalna.
V kolikor bi opazili krvavi ali gnojni izcedek in večjo oteklino, ki je lahko posledica reakcije na šivalni material pa se oglasite nazaj v ambulanto, kjer bomo rano oskrbeli. Psički zvečer po vrnitvi domov ponudite manjši obrok hrane. Odklanjanje hrane je posledica slabosti zaradi anestezije, ki pa mora prenehati do sledečega dne.