V spomladanskem času se ljudje radi sprehajajo v naravi s svojimi štirinožnimi prijatelji. Tukaj pa se srečamo s klopi. Ugriz klopa povzroča lahko slabokrvnost in okužbo z različnimi klopnimi boleznimi (anaplazmoza, babezioza, erlihioza, bartoneloza in borelioza). Borelioza ali lymska bolezen je bolezen psov in ljudi, katero prenašajo klopi. Najpogostejši klop na področju Slovenije je Ixodes ricinus, kateri se nahaja v gozdovih, travah in grmičevju. Naseljujejo predvsem nižje rastline v višini živali.
Borelioza – klopna bolezen psov in ljudi
Boreliozo povzročajo izredno gibljive bakterije iz rodu Borrelia spp. Najpomembnejši predstavnik je Borrelia burgdorferi, katera se prenaša z ugrizom klopa. S slino se prenese v enem do dveh dneh, vendar bolezen sama izbruhne v dveh do šestih mesecih. Bolezen je pogosto samoomejujoča ali nima značilnih kliničnih znakov. Le 5-10 % psov razvije klinične znake.
Klinični znaki so: vročina, neješčnost, utrujenost, oslabelost, povečane bezgavke, šepanje, otekli sklepi, srbečica in alopecija (izpad dlake). Bolezen napreduje lahko v več oblik: bolezen ledvic in bolezen sklepov. Pri obolenju ledvic opazimo: povečano pitje vode ali polidipsija, povečano uriniranje ali poliurija, hujšanje, bruhanje in lahko tudi driska. Za bolezen sklepov je značilno šepanje, oteklina sklepov, oslabelost in utrujenost. Potek bolezni je lahko hiter, kjer se v roku par dni pojavi več kliničnih znakov. Lahko pa je počasen potek, kjer se klinični znaki pojavijo v obdobju več tednov npr. manj izrazito šepanje.
Sum na bolezen
Sum na bolezen se postavi na podlagi več dejavnikov: ugriz klopa, endemično področje in pojav kliničnih znakov. Ugriz klopa je lahko spregledan še posebej pri dolgodlakih živalih in na bolj prekritih področjih, kot so spodnja stran vratu, prsnega koša in trebuha. Endemično področje je področje celotne Slovenije in večine Evrope. Pojavlja se predvsem poleti oz. v toplejših mesecih.
Tako diagnostika kot zdravljenje je lahko dolgotrajno (vsaj 3-4 tedne), naporno in drago. Zgodnje zdravljenje izboljša prognozo in učinkovitost.
Samo obolenje lahko zmanjšamo z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Prvi ukrep je uporaba proizvodov za preventivo pred klopi – sredstva, ki odganjajo ali ubijajo klope, zmanjšajo možnost prenosa povzročitelja. Sočasno ta sredstva preprečujejo obolenja še z drugimi klopnimi boleznimi.
Sredstva so lahko v obliki zaščitnih ovratnic, tablet ali ampul. Veliko sredstev deluje tako, da se klop zastrupi ob pitju krvi. Posledično v enem do dveh dneh pogine in se posuši. Posušeni klopi so dokaz delovanja sredstva. Nekatera sredstva pa delujejo kontaktno, torej se klop zastrupi ob kontaktu s snovjo na koži, ne pije krvi in pogine. Posledično se ne posuši, ampak samo odpade s psa oziroma mačke.
Drugi ukrep je redno pregledovanje za klope – pse bi naj v sezoni klopov pregledali vsaj enkrat dnevno. Odstranjujejo naj se s pinceto, da se odstrani celoten klop.
