NEVARNOST, KI JO LASTNIKI PREVEČKRAT PODCENJUJEJO
KAJ JE VROČINSKI UDAR?
Vročinski oz. toplotni udar pri psih je izjemno resno in smrtno nevarno stanje, ki zahteva takojšnjo pomoč veterinarja. Pojavi se, ko termoregulacijski mehanizmi v telesu ne omogočajo več zadostnega ohlajanja telesa. Psi se za razliko od ljudi ne potijo (razen na tačkah), ampak se ohlajajo s sopenjem in z oddajanjem toplote preko kože.
Ko je zunanja temperatura previsoka, je v zraku preveč vlage ali je pes izpostavljen vročini predolgo, omenjeni mehanizmi niso več dovolj učinkoviti in telo živali se pregreje, pogosto nad 41 °C.
Zaradi pregrevanja se poruši delovanje številni bioloških procesov, v telesu se sproži masovno vnetje in v žilah različnih organov začnejo nastajati majhni strdki, kar na koncu privede do neustreznega delovanja številnih notranjih organov.
Najpogosteje pride do:
- motenj v delovanju kardiovaskularnega sistema,
- motenj centralnega živčevja,
- prizadete funkcije prebavil,
- akutne ledvične odpovedi,
- motenj v strjevanju krvi,
- in v najhujšem primeru do pogina psa.
KDAJ SE POJAVI?
Do vročinskega udara pride najpogosteje v poletnih mesecih, ko temperature narastejo in je ozračje bolj soparno. Zlasti so nevarni zaprti, slabo zračeni prostori (npr. avtomobili). Tudi krajši postanek v parkiranem vozilu lahko za psa pomeni življenjsko nevarnost, saj se temperatura v notranjosti hitro dvigne.
Poleg tega so rizične situacije tudi intenzivna telesna aktivnost v vročini ter pomanjkanje sence ali sveže vode. Tudi hitri prehodi iz hladnejšega vremena v tople dneve so nevarni, saj psi nimajo časa, da se postopno prilagodijo toplemu vremenu.
KATERI PSI SO NAJBOLJ DOVZETNI?
Vsak pes, ki je aktiven v toplem in vlažnem okolju, lahko utrpi vročinski udar. Še posebej so občutljivi:
- psi s prekomerno telesno težo, saj se ne morejo uspešno ohlajati z odvajanjem toplote preko kože
- brahicefalične pasme psov (npr. mopsi, francoski in angleški buldogi); te pasme imajo značilen kratek gobček in zožene dihalne poti, kar jim otežuje dihanje že v normalnih razmerah, v vročini pa se tveganje za pregrevanje bistveno poveča
- psi s pridruženimi obolenji zgornjih dihal (npr. paraliza grla, kolaps sapnika), saj se ne morejo ustrezno ohlajati s sopenjem
- starejši psi in mladiči
Pri mačkah je vročinski udar zelo redek.
KAKO UKREPATI?
Simptomi vročinskega udara vključujejo močno sopenje, slinjenje, temno rdeče ali blede dlesni, oslabelost in nezainteresiranost za igro, utrujenost, drgetanje mišic, bruhanje, drisko, zmedenost, hiter srčni utrip in v hujših primerih tudi kolaps ali izgubo zavesti.
V kolikor menite, da je vaš pes utrpel toplotni udar, morate ukrepati hitro in odločno:
- nemudoma prenehajte z aktivnostjo in psa umaknite v senco ali hladnejše okolje
- če je mogoče, psu izmerite rektalno temperaturo in nemudoma pričnite z ohlajanjem, če je višja od 40 °C
- za znižanje telesne temperature psa polijte s hladno vodo; uporabite ventilator, da spodbudite izhlapevanje vode, kar bo pomagalo pri hlajenju telesa; lahko uporabite tudi ledene obkladke, ki jih namestite v pazduhe, na dimlje in na vrat, kjer potekajo večje vene, ki bodo ohlajeno kri ponesle do pregretih notranjih organov; uporaba mrzle in ledene vode za polivanje psa ni priporočljiva, saj lahko povzroči krčenje žil na površini telesa, kar posledično lahko zmanjša hitrost ohlajanja
- če je pes še pri zavesti in lahko kontrolirano požira, mu večkrat zapored in v manjših količinah ponudite hladno vodo
- nemudoma poiščite veterinarsko pomoč in prepustite nadaljnjo oskrbo veterinarski ekipi; psi, ki so doživeli vročinski udar, zaradi prizadetosti številnih organskih sistemov velikokrat potrebujejo večdnevno in pogosto intenzivno zdravljenje. Tudi če se stanje psa navidezno izboljša, je pregled pri veterinarju nujen.
POMEMBNOST PREVENTIVE
Ker je vročinski udar za psa lahko usoden, je preventiva najpomembnejša, zato:
- psa nikoli ne pustimo zaprtega v slabo zračenem in pregretem prostoru (npr. avto, kurilnica, sušilnica, pesjak na soncu)
- psa nikoli ne sprehajamo v vročem in vlažnem vremenu ali po razgretem asfaltu ali betonu
- v poletnih mesecih psa sprehajamo v jutranjih urah, ko je zrak hladnejši
- morebitni sprehodi v toplem vremenu naj bodo kratki
- psa ne spodbujamo k aktivnosti v toplem in/ali soparnem vremenu
- zagotovimo mu dovolj sence čez cel dan
- na razpolago naj ima dovolj čiste, hladne vode
- v toplem vremenu psu omogočimo osvežitev v vrtnem bazenu, bližnji reki, potoku ali jezeru
