Mačja kuga ali panlevkopenija felis je zelo nalezljiva virusna bolezen mačk, ki ima visoko smrtnost.

Povzročitelj je mačji parvovirus. Virus je v naravi zelo razširjen. Trenutno imamo v Sloveniji več izbruhov mačje kuge.

Tudi v Tačkinih ambulantah opažamo ta porast.

Prenaša se z vsemi izločki okužene živali, širi pa se lahko tudi preko okužene posode za hrano in različnih predmetov. Virus lahko prenesemo tudi z obleko in čevlji, tako se lahko okužijo tudi izključno notranje mačke. Mačja kuga najbolj prizadane mačje mladiče, za katere je pogosto usodna. Resno pa lahko zbolijo tudi odrasle, necepljene mačke, ali pa so prenašalke brez kliničnih znakov. 

Bolezen, ki deluje hitro in smrtonosno

VISOKA SMRTNOST

Smrtnost je najvišja pri mačkah v starosti do pet mesecev. Virus mačje kuge se razmnožuje v hitro delečih se celicah in poškoduje celice prebavnega trakta, limfatičnega tkiva, kostnega mozga in celice rastočega zarodka v maternici, ter se tako prenese iz breje mačke na mladiče v maternici.  Pogosto prizadane tudi živčni sistem. Prebolele mačke lahko imajo trajne posledice, kot je zanašanje v zadnjem delu telesa.

KAKO DIAGNOSTICIRATI MAČJO KUGO?

Sum na mačjo kugo postavimo na podlagi kliničnih znakov in krvne slike, ki kaže na znižano število levkocitov (levkopenija, od tudi izraz panlevkopenija). Diagnozo potrdimo s hitrim testom z dokazom virusa v blatu.

Specifičnega zdravila ni, terapija poteka simptomatsko. Z infuzijo nadomeščamo izgubljene elektrolite in preprečujemo nadaljnjo dehidracijo. Za preprečevanje sekundarnih infekcij uporabljamo širokospektralne antibiotike. Dajemo zdravila proti slabosti in bruhanju, vitamine in probiotike. Živali po potrebi intenzivno ogrevamo (pod lučko, s termoforji, z ogrevano intravenozno infuzijo). Ponavadi je potrebno spodbujanje  pri  hranjenju, največkrat jih hranimo po brizgi z visokokalorično hrano. Obroki so večkrat po malem. Ponavadi je potrebna hospitalizacija in intenzivna nega vsaj v prvih dneh. 

 Inkubacijska doba, to je čas od okužbe do pojava znakov bolezni, je povprečno od 5-10 dni, lahko tudi manj ali več. Prebolevanje kuge je različno dolgo. V času hospitalizacije se morajo klinični znaki umirjati in mačka mora začeti jesti. Če se to ne zgodi, je prognoza slaba. Mačke, ki kugo prebolijo, so nato dosmrtno zaščitene pred to boleznijo. Če zboli ena mačka, jo je potrebno izolirati od ostalih, okolje primerno razkužiti in opazovati še vse mačke, ki so bile z njo v stiku.

ZELO UČINKOVITA PREVENTIVA

Na srečo obstaja zelo učinkovito cepljenje proti mačji kugi. Cepivo ščiti kar 98-odstotno, protitelesa začnejo naraščati že po dveh dneh. Gre za kombinirano vakcino, ki deluje proti mačji kugi, kalicivirusu in herpesvirusu. Po veljavnem protokolu mačje mladiče do 16 tednov starosti  cepimo prvič v starosti 8-9 tednov, drugič čez 3-4 tedne, nato pri starosti vsaj 16 tednov. Mačke, ki jih prvič cepimo starejše od 16 tednov, dobijo 2 zaporedna odmerka v razmaku 3-4 tednov. V obeh primerih cepljenje ponovimo čez 6-12 mesecev, nato vsaka tri leta.