STRESNI ODZIVI HIŠNIH ŽIVALI NA POKANJE IN OGNJEMETE
Kako lahko kot lastniki pomagamo?
Vabljeni vsi lastniki hišnih živalih – tudi tistih, ki morda še ne kažejo znakov stresa ali pa jih ne zmorete prepoznati.
Naj bodo prazniki mirni in nestresni za vso družino – tudi za štirinožne in kosmate člane.
Predavanje bo 26. oktobra ob 16. uri v čakalnici Tačka veterinarske bolnice Šentjur, Drofenikova 3, 3230 Šentjur (T: 03 574 31 28, E: sentjur@tacka-veterina.si).
Trajanje je predvideno na 90 minut, nekaj minut bo Teja Rosa, dr.vet.med. in certificirana Fear free veterinarka iz Tačke, namenila tudi vašim vprašanjem.
Predavanje je brezplačno, potrebna je prijava.
Prijavite se lahko do zapolnitve prostih mest v vseh Tačkinih poslovalnicah, po poštnem naslovu akademija@tacka-veterina.si ali na povezavi:
ALI STE VEDELI ?
… da glasno pokanje in ognjemeti prizadanejo več kot 50 % psov,
… da 15 % prestrašenih psov potrebuje več dni, da si opomore po pokanju,
… da 3% prestrašenih psov potrebuje več tednov ali mesecev, da si opomore po pokanju,
… da glasno pokanje prizadane enak delež tudi drugih živali (mačke, dihurji, kunci, konji …).
STRESNI ODZIVI HIŠNIH ŽIVALI NA POKANJE IN OGNJEMETE
FOBIJA NA GLASNE ZVOKE
Glasni zvoki (pokanje petard, ognjemeti …) so pogost vzrok strahu in anksioznosti pri živalih.
Gre namreč za nepredvidljiv, občasen in visoko intenziven hrup.
Fobija do glasnih zvokov se lahko razvije postopoma, lahko pa tudi že iz enega samega travmatičnega dogodka.
ALI JE STRAH NORMALEN?
Strah je do določene mere normalen, saj gre na naravni odziv telesa na neko grožnjo in živali omogoča preživetje.
Problem nastane, ko je strah pretiran in negativno vpliva na počutje živali.
STRAH PRED GLASNIMI ZVOKI
- običajno se pojavi že zelo zgodaj
- sčasoma se lahko še poslabša
- izrazitejši pri starejših in bolnih živalih
KAKŠNI SO ZNAKI, KI JIH OPAZIMO PRI PRESTRAŠENIH ŽIVALIH?
Psi:
tresenje, nemirnost, zehanje, sopenje, slinjenje, lajanje, skrivanje, zatekanje k lastnikom, poskusi pobega, uničevanje stvari, odklanjanje hrane in/ali vode, izpraznitev paranalnih žlez, nehoteno uriniranje in/ali blatenje, bruhanje, samopoškodovanje, agresija …
Mačke in belih dihurjih:
Skrivanje, oglašanje, zavračanje vode ali/in hrane, razširjene zenice, se ne premikajo (“zamrznejo”), driska, bruhanje, poskusi pobega, agresija …
Kunci in glodavci:
Tolčenje po tleh z zadnjimi tacami (kunci), skrivanje, tresenje, poskusi pobega, se ne premikajo (“zamrznejo”), pretirano negovanje in lizanje, kopanje po nastilju, agresija, lahko šok ali celo pogin.
Ptice:
Prhutanje s krili, kljuvanje in puljenje peres, oglašanje, apatija, lahko šok ali celo pogin.
KAKO LAHKO KOT LASTNIKI POMAGAMO?
Prestrašenim živalim lahko pomagamo na različne načine. Pristopi, ki jih izberemo, so odvisni od posamezne živali ter pripravljenosti in zmožnosti lastnikov.
Za več informacij in nasvetov se nam pridružite 26. 10. 2024 na Tačkini akademiji. Predavanje bo vodila veterinarka za male živali, Teja Rosa, dr. vet. med., FFCP (Veterinary & Avian).
Za prijavo poskrbite čim prej, saj je število mest omejeno.
